Tema tedna 07/08: Podražene razprodaje
9. Januar 2008 | piše:
Gregorg
Juhej, pa so tukaj – januarske razprodaje! V našem podalpskem narobe svetu smo seveda razprodaje povzdignili na povsem novo raven: podražili smo jih! Še več. Razprodajno smo pocenili stvari, na katerih se je v skladiščih nabralo že preveč praha in bi jih bilo tako ali tako potrebno zabrisati stran. Podražili pa smo dobrine, ki jih potrebujemo vsak dan. Mleko, na primer.
Ni hudič, da nam s tem ne uspe zmesti še inflacije in odpreti novo poglavje zgodovinske zgodbe o uspehu, ki nam ga bodo zavidale vse postsocialistične države, od Romunije do Belorusije.
Seveda pa imajo januarske razprodaje še druge bizarne konsekvence, o katerih bi veljalo premisliti v okviru prihodnjih tematskih strani. Namreč, kje se zbere več ljudi – na delavskih demonstracijah ali januarskih razprodajah? In kaj pravzaprav demonstriramo s tako visokim obiskom razprodaj? Visok BDP ali psihotično nevrozo sodobne družbe, ki si srečo kupuje z instant neuporabnimi dobrinami?
Odgovori se zdijo na dlani, a vaši se bodo morda znašli tudi v naslednji številki Blogorole… Torej - AKCIJA! (če napišete svoj prispevek v naslednje pol ure, lahko drugega napišete brezplačno!)
Svoj prispevek na temo tedna, ki naj obsega od 2.000 do 3.000 znakov, pošlji po elektronski pošti na naslov tema@blogorola.com.
Deadline: 13. 01. 2008 do 20:00
13. Januar 2008 ob 12:35
Ah te razprodaje so pa tud kr neki… Kvalitetne izdelke vedno skrijejo v skladišča pred začetkom razprodaj…
14. Januar 2008 ob 18:40
Me ima da bi se razpisal, vendar je topic nekako topic dveh tem. Prva govori o podražitvah, druga pa o nefleksibilnosti trga delovne sile. Pravzaprav se topic skriva v skupnem imenovalcu obeh tem, ta je tranzicija. O tranziciji pa se ne da povedat skoraj ničesar, kar bi lahko navezal na obe temi ali pa celo na topic. Tranzicija, reforma,.. sta sami po sebi časovno omejeni. Problem je tradicija. Slovenska tradicija je plansko-gospodarska. Iz rok v usta. Te tradicije ne bomo zlahka odpravili, lahko pa bi jo transformirali. S tem še ne govorim, da bi bilo potrebno zlesti na višjo transformacijsko krivuljo, sem pa na dobri poti da cenjenega bralca zavedem v to smer. Ves čas se zavedamo da je govora o podražitvah ter o delavskem vsetranzitnem štrajku. V bistvu sta opciji samo dve: prva je fleksibilnejši trg delovne sile, da bi se lahko nevešče-neuki hitreje prezaposljevali, druga je preobrazba te delovne sile. Zopert smo pri transformaciji. Ampak z njo samo zavajam nič hudega sluteče bralstvo. A hočem reči, da zagovarjam lažje in hitrejše odpuščanje delavcev ? Tega nisem rekel. Govorim o fleksibilnosti delovne sile, ki omogoča, da podjetje najame, potem pa odpusti tisto znanje, ki ga potrebuje. Če to zloveščo matriko transponiramo na gospodarstvo v celoti, pomeni da bodo podjetja lažje alocirala svoje resurse (tudi delavno silo) v tiste panoge, kjer imajo več možnosti za uspeh. Kaj ovira to transformabilnost? Tranzicija, ki je pri nas pač tradicija. Tako protletaljat! Ni vse v rokah politikantov in ljudstva. Nekaj je celo v rokah managerjev. Ti naj bi znali poskrbeti, da prej omenjene resurse, podjetja alocirajo tja, kjer bo kej haska: (konkurenčni produkt, plače, dobički, razvoj), pa ih teoretično ne moremo imeti, vsaj ne tako dobre kot so Estonski, ki imajo na razpolago fleksibilen trg delovne sile, za bolj perspektivno *naravnane*, so navoljo skladni tveganega kapitala (to ponavadi ni denar iz igralnic), davččna politika je umerjena v rast gospodarstva, napovedi za gospodarski razvoj Estonije v primerjavi s Slovenijo pa lahko opiššemo v športnem žargonu: včeraj sem imela zelo dobre občutke na štartu, danes se mi zdi, da me je 49 tekmic prehitelo zato, ker nisem dovolj verjela vase, vendar se zavedam, da se bom še bolj potrudila in to bo prineslo rezultate. Lep smučarski pozdrav, no vsaj tistim, ki si tak luksuz tudi lahko privpščite, tako kot jaz.
15. Januar 2008 ob 04:43
@slimer: grozljivo mešaš pojme, ki si jih očitno čisto preveč na hitro preletel v nekaj časopisnih člankih v zadnjih dnevih, na problem pa gledaš čisto preveč enostransko iz pozicije, ki jo Žižek imenuje “vulgoliberalizem”. Če že ravno smučaš, potem raje smučaj, če pa se želiš spopadati s tovrstnimi temami, pa ti svetujem nekoliko več pozornosti in malce širšega razmisleka.
17. Januar 2008 ob 17:09
@gregorg
potem si ti napihovalec raz-blaginje
17. Januar 2008 ob 17:31
,… če je moj razrez topica, s postreženimi rešitvami za rekonciliacijo ekonomskega paradoksa, ki ga (nehote?) izpostavljaš, po tvoje in po Žižkovo “vulgoliberalizem”.
Druga plast, ki me zmoti je ta: načenjaš ekonomske teme, argumentiraš pa jih s filozofijo, slednjo pa v svojem diskurzu zanikaš.Namreč, če svojim retoričnim povezavam pojmov razprodaja, delavski štrajk, popustomanija ter komprehenzija nižje cene ne privoščiš logičnih povezav, potem niti filozofske niso.
Načeloma nič narobe, če tako početje pač nima namena in se zgolj merimo v širini, taktnosti, dolgoročnemu spominu ali celo sposobnosti parafraziranja raritet enoumja kot je Žižek.
23. Januar 2008 ob 17:04
http://www.finance.si/202318/Idiotizmi_letijo_v_nebo
500 and counting komentarjev,…