Korporativna iskrenost
6. December 2007 | piše:
Gregorg
“Nebo je odprto k zvezdam. Oblaki se sprehajajo nad nami podnevi in ponoči. Oceani se dvigajo in padajo. Karkoli ste že slišali, to je naš svet, to je naš prostor, v katerem živimo. Karkoli so vam že dejali, naše zastave plapolajo svobodno. Naša srca delujejo na večnost. Prebivalce Zemlje, pomnite to.”
To so uvodne besede iz kultnega Cluetrain manifesta (www.cluetrain.com), objavljenega leto pred iztekom prejšnjega tisočletja, ki je napovedal radikalne spremembe na polju tržne ekonomije na sploh in odnosa “korporacija – uporabnik” posebej. V totalno omreženem svetu, v katerem se informacije pretakajo prosto in svobodno, ni več prostora za “poslovne skrivnosti” in “kreativna leporečenja”. Potencialni uporabniki se informirajo od že obstoječih uporabnikov. In te informacije so hitre, preproste, iskrene in – brutalno resnične.
Manifesti in teorija so eno, resničnost in praksa pa seveda ponavadi nekaj popolnoma drugega. Še vedno in morda zmeraj bolj smo bombardirani z ogaševalskimi sporočili, ki nam slikajo idilične zgodbice in nas poskušajo zvabiti v svoje sanjske svetove.
Se jim lahko upremo? Ali bodo korporacije v prihodnosti začele komunicirati bolj iskreno in pošteno? Utopija ali realnost? In kakšna je v tem novem svetu vloga nas, potrošnikov? Postajamo vse bolj kritični prejemniki tovrstnih sporočil ali vse bolj inertna skupnost, razlikovana samo še po demografskih kriterijih? Kakšne so vaše izkušnje in predvsem kakšna naj bi bila prihodnost korporativnega komuniciranja? Vse to so teme, s katerimi se spopadamo v tretji številki Blogorole…
NAVODILA
Prispevki za temo tedna morajo biti posredovani najkasneje do nedelje, 9. decembra 2007 zvečer na elektronski naslov tema@blogorola.com.
11. December 2007 ob 17:56
[…] Za posel je bolj kot iskrenost - tako se vsaj zdi - pomembna verodostojnost. […]